Slovar

Oblika padavin, padavinski delec – bela, neprozorna, okrogla zrna s premerom do 5 mm, ki pri padcu na trdo podlago odskakujejo in se razletijo. Nastanejo z ivjenjem na snežinkah v oblaku.

Značilna velikost zrn: ≤5 mm
Glej tudi: www.snowcrystals.it

Sprožitev plazu sprijetega snega, ki ga v nestabilni snežni odeji povzroči oddaljena motnja, npr. dodatna obremenitev položnega vznožja pobočja.

Običajno je mesto dodatne obremenitve izven vpadnice plazu, lahko pa se zgodi, da plaz sprožitelja zajame in zasuje.

Razdalja med vrhnjim robom napoke in njenim vznožjem na drsni ploskvi plazu, merjena pravokotno na drsno ploskev.

Snežna odeja oddaja dolgovalovno (infrardeče) sevanje v smeri navzgor. V jasnem vremenu se površina snežne odeje zato ohladi bistveno bolj (do 20 °C) kot zrak.

Zelo ali izjemno velik plaz, ki doseže dolinsko dno.

Majhna snežna zrna, ki nastanejo z zrnjenjem snežnih kristalov. Gradijo snežno plast zrneca.

Značilna velikost zrn: 0.2 to 0.5 mm

Glej tudi: www.snowcrystals.it

Snežna odeja, ki zelo počasi – od nekaj milimetrov do nekaj metrov na dan – drsi po gladki ali mokri podlage (npr. travnata pobočja, gladki kamninski skladi). Zaradi drsenja lahko na površini snežne odeje nastane napoka, ki sega do tal – zdrsno ustje.

Masa snega na prostorninsko enoto. Sneg ima lahko zelo različno gostoto:

Razlika v temperaturi na enoto razdalje, izražena v °C/m ali °C/cm.

Gradient temperature v snežni odeji merimo od tal proti površini. Izračunamo ga kot razliko temperature med plastmi snežne odeje.

Npr. majhen temperaturni gradient je 1 °C/m, velik pa 25 °C/m.

Najvišji del grebena, ki ga od daleč (ali od spodaj) vidimo kot silhueto.

Dodatno pojasnilo:
Grebenska linija je najvišji, jasno določljiv, del grebena, ki pogosto povezuje več vrhov.

Snežna odeja z izenačeno, konstantno temperaturo od površine do podlage.

Običajno je snežna odeja izotermna spomladi, ko temperatura v celotni snežni odeji doseže in vztraja na 0 °C. Takšna snežna odeja je vlažna ali mokra in izgubi svojo trdnost.

Tudi: lokalno.

Območje, ki obsega pobočje ali zbirno območje. Znotraj ene regije lahko razlikujemo tudi več manjših območij s krajevnimi plazovnimi razmerami.

Plaz ledeniškega ledu, navadno podiranje stolpov v ledenem slapu, serakov, na čelu ledenika in visečih ledenikih. Pogosto povzroča obsežno katastrofo.

Nevarnost snežnih plazov lavinska služba oceni v lavinskem biltenu in jo poda z uporabo Evropske 5-stopenjske lestvice:

1 – majhna
2 – zmerna
3 – znatna
4 – velika
5 – zelo velika

Pet stopenj nevarnosti je opredeljenih glede na tri vidike:

• Verjetnost sprožitve plazu.
• Razširjenost oz. prostorska razporeditev nevarnih mest.
• Velikost in pogostost pričakovanih plazov.

Stopnja nevarnosti vedno velja za območje, večje od 100 km², in ne za posamezno, specifično pobočje. Plazovna nevarnost, opisana v lavinskem biltenu, je vedno napoved, ki je podvržena negotovosti. Na terenu jo je zato treba vedno preveriti in ovrednotiti.

Več informacij o evropski 5-stopenjski lestvici plazovne nevarnosti je na voljo tukaj.

Nadmorska višina, nad katero so padavine, ki dosežejo tla, v obliki snega.

Meja sneženja je običajno okoli 300 m pod višino ničte izoterme. Ob močnih padavinah predvsem v zaprtih dolinah lahko pride do pojava znižane meje sneženja, pri katerem se meja sneženja lahko spusti tudi 1000 m pod višino ničte izoterme.

Tudi: umetna sprožitev. Namerna sprožitev snežnega plazu, npr. z eksplozivnimi telesi, hojo, smučanjem, vozilom za urejanje in vzdrževanje smučišča.

Tudi: spontani plaz

Snežni plaz, ki se je sprožil zaradi naravnega vzroka, npr. sneženja ali spremembe trdnosti zaradi vremenskih razmer.

Sneg, v katerem med zrni ni (veliko, dovolj) mostičkov. Izraz sipek sneg uporabljamo za sipek novozapadli sneg ali srež, medtem ko je nesprijet sneg lahko tudi moker.

Glej: Zmanjšanje trdnosti snežne plasti

Snežna odeja, katere najvišja plast je dovolj trda, da se nam ob hoji ne predira.

Sveže zapadel, še ne preobražen in še ne sprijet sneg v snežni odeji, ki je padel med zadnjim sneženjem (lahko tudi pred tem).

Značilna velikost kristalov: 1 do 3 mm.

V lavinskem biltenu je običajno navedeno, kdaj je padel ta sneg.
See also: www.snowcrystals.it

Pobočja v senci, ki jih sonce malo ali pa sploh ne obsije, večinoma obrnjena proti severu.

Dodatna opomba: decembra in januarja je zaradi majhnega vpadnega kota Sonca osoj več kot spomladi. Posamezni vrhovi in grebeni lahko senco mečejo na sosednja pobočja s kakršno koli usmeritvijo – zato osoje niso samo severna pobočja.

Plazovi mokrega snega tečejo počasneje od plazov suhega snega in običajno dosegajo krajše razdalje. Kljub temu pa je pritisk na ovire večji zaradi večje gostote snega.

Plaz, ki se sproži točkasto in se pahljačasto razširi po pobočju navzdol. Lahko gre za suh ali moker nesprijet sneg.

Tudi: kložast plaz.

Nenadna sprožitev sprijete snežne plasti po pobočju.

Po začetku in napredovanju rušenja šibke plasti je sprožena plošča iz 3 delov:  šibka plast, drsna ploskev, močna plast (sprijetega snega). Če je pobočje dovolj strmo, bo plošča zdrsela v vpadnico. Če pobočje ni dovolj strmo, se bo plošča le nekoliko sesedla na porušeni šibki plasti – ob tem se bo morda slišal značilen zvok vuuuf, ki nastane ob iztisku zraka iz šibke plasti.

Napoka ima oster rob.

Mesta, opredeljena z lego ali nadmorsko višino, kjer se lahko sproži snežni plaz in ogrozi ljudi ali objekte.

Snežna odeja ali plast, na kateri se ob dodatni obremenitvi lahko sproži plaz.

Previdnostni ukrep na turi – posamično gibanje prek pobočja, da bi zmanjšali izpostavljenost nevarnosti snežnih plazov. Na ta način zmanjšamo skupno tveganje skupine na plazovitem območju, saj zmanjšamo verjetnost za preobremenitev snežne odeje in hkrati zmanjšamo število ljudi, ki bi jih plaz lahko hkrati zasul.

Za razliko od vzdrževanja varnostne razdalje posamično gibanje pomeni, da je na ogroženem območju le ena oseba naenkrat. Ta samozaščitni ukrep pogosto izvajamo kot posamično smučanje strmih pobočij.

Povečanje višine snežne odeje v določenem časovnem obdobju.

Skorjast sloj na površju snežne odeje.

Tudi: slana.

Prozorni, pogosto ploščati kristali, ki nastanejo, ko se vlažen zrak “vsede” na površino snežne odeje. Najpogosteje nastane v hladnih, jasnih vlažnih nočeh. Plast površinskega sreža, ki jo prekrije nov sneg, postane ena od najbolj kritičnih šibkih plasti v snežni odeji.

Glej tudi: www.snowcrystals.it

Zunanje sevanje, ki pada na snežno odejo.

Površina snežne odeje odbija večino (90%) kratkovalovnega sevanja (odvisno od vrste snega). Preostanek se vpije v snežno odejo in segreje njene najvišje plasti.

Dolgovalovno (infrardeče) sevanje snežna odeja vsrka skoraj v celoti.

Procesi, ki spremenijo obliko in velikost snežnih zrn v snežni odeji. Glavni so zrnjenje, srenjenje in sreženje.

Popis prereza snežne odeje je točkovni krajevni in časovni zapis o sestavi snežne odeje. Ima zelo pomembno vlogo pri oceni plazovne nevarnosti.

Prerez snežne odeje celotno snežno odejo prereže od njene površine do tal oz. do globine, do katere izvajalec prereza želi pridobiti informacije. V prerezu so vidne vse različne plasti, katerim nato določimo trdoto, vrsto in obliko zrn, vsebnost vode in temperaturo.

Vse snežne plasti so ves čas podvržene spremembam zaradi procesov preobrazbe, zato lahko na podlagi njihovih lastnosti sklepamo o okoliščinah, v katerih so nastale in v katerih so se spreminjale.

Profil snežne odeje nam omogoča prepoznavo potencialnih šibkih plasti, vendar pa moramo za ugotovitev njihove dejanske (ne)stabilnosti izvesti preizkuse stabilnosti snežne odeje.

Glej: Privetrno pobočje

Problem drsečega snega je opredeljen s počasnim drsenjem celotne snežne odeje po podlagi (tleh). Ti talni plazovi se sprožijo zaradi porušitve prizemne plasti ali stika med snegom in tlemi. Prisotnost tekoče vode na drsni ploskvi je ključnega pomena za sprožitev. Glede na izvor vode jih lahko razdelimo na tople dogodke (snežnica ali deževnica pronica skozi snežno odejo do stika s tlemi) in hladne dogodke (topla tla povzročijo taljenje prizemne plasti ali pa pride do iztekanja podtalnice). Takšne plazove je težko predvideti, čeprav se razpoke zaradi drsenja pogosto pojavijo pred dokončno sprožitvijo.

Za več informacij glej Gliding Snow Problem.

Back to Avalanche Problems.

Back to Avalanche Problems

Back to: Avalanche Problems

Plazovni problem novega snega je povezan s trenutnim oz. nedavnim sneženjem.

Plazovi se lahko sprožijo zaradi slabe sprijetosti zrn, prožijo se plazovi nesprijetega snega.

Za več informacij glej Problem novega snega.

Back to Avalanche Problems.

Back to Avalanche Problems.

Tudi: puhalica.

Plaz (pogosto sprožen kot plaz sprijetega snega) drobnozrnatega suhega snega, v katerem se večina snega med padanjem proti dolini dvigne v zrak in tvori pršni oblak.

Hitrost: 100-300 km/h

V turbulenci pršnega plazu prihaja do močnega nihanja zračnega pritiska, ki lahko povzroči škodo na čelu plazovine.

Tudi: uleganje, usedanje.

Počasno zmanjševanje višine snežne odeje zaradi preobrazbe snežnih kristalov; povečujeta se trdnost in gostota snega.

Proces krepitve vezi (mostičkov) med snežnimi kristali v snežni odeji, kar poveča njeno trdnost.

Sintranje je hitrejše pri višji temperaturi snega in pod pritiskom (npr. v snežni kepi, plazovini, na stari smučini).

Skupna vsota 24-urnih višin novega snega v določenem časovnem obdobju (npr. 3-dnevna vsota novega snega).

Snežna plast, v kateri so snežna zrna med sabo slabo sprijeta – zato tvori šibko plast. Značilne šibke plasti so plasti osreženih zrn ali pa zasut površinski srež.

Ozka grebenska linija.

Sneg, odložen na tleh, običajno iz množice različnih plasti.

Snežni zameti, ki jih je oblikoval veter. Valovite grbine so majhne prečne oblike, sipine pa so običajno večje in pogosto srpaste.
Ne privetrni strani so bolj položne, na zavetrni pa strme.

Ne zamenjaj z zastrugi.

Snežni zamet je posledica vetrnega premeščanja snega. Napihani sneg se odloži na zavetrna pobočja in tam tvori krhko plast, ki je slabo sprijeta. Snežni zameti najpogosteje nastajajo v grapah in žlebovih, v krnicah, pod prelomnicami in v neposredni bližini grebenov.

Dodatno pojasnilo:
Veter prenaša sneg na 3 načine: kotaljenje, prekucavanje in po zraku. Med prenašanjem se izrazito zmanjša velikost snežnih zrn – za 10 do 20 %. Majhna zdrobljena zrna veter tesno stisne drugo ob drugo, zato hitro nastane močno sprijeta snežna plast. Njena krhkost je odvisna od temperature ob nastanku – bolj ko je mraz, bolj je krhka.

Velikost snežnih zametov (debelina)

• majhni snežni zameti: debelina 5–20 cm
• srednje veliki snežni zameti: debelina 20–50 cm
• veliki snežni zameti: debelejši od 50 cm

Prostorski obseg snežnih zametov

• nekaj snežnih zametov:
  zelo malo zametov majhnega obsega
• obsežni snežni zameti:
  veliko snežnih zametov velikega obsega na pobočjih različnih leg

Glej: Povečevanje trdnosti snežne odeje

Trda snežna plast, skorja, ki nastane s srenjenjem. Kadar drži našo težo, je sren, kadar se predira, pa osrenica.

Proces preobrazbe snega zaradi nihanja temperature prek ledišča. Nastaja srenec.

Nihanje temperature je lahko posledica spomladanskih dnevnih ciklov, prehodne otoplitve med poslabšanjem vremena, dežja ipd. Ko se sneg segreje do ledišča, se med snežnimi zrni pojavi tekoča voda. Ob naslednji ohladitvi pod ledišče voda zmrzne v debele ledene mostičke, ki povezujejo zrna.

Proces preobrazbe suhega snega ob izrazitem gradientu temperature. Vodna para se pomika proti delu snežne odeje z nižjo temperaturo in se tam deponira. Na obstoječih snežnih zrnih ali med njimi se zgradijo ostrorobi kristali in nastanejo: osrežena zrna, srež, površinski srež (slana), globinski srež, votlinski srež.

Kristali sreža so med seboj zelo slabo sprijeti, zato je taka plast nesprijeta, mehka, običajno šibka.

Sreženje je še posebej izrazito na senčnih pobočjih s tanko snežno odejo. Sreženje lahko poteka v celotni snežni odeji hkrati ali le v nekaj plasteh. Pogosto kristali sreža nastajajo v bližini skorje. Na površini snežne odeje v hladnih jasnih nočeh nastaja površinski srež.

Glej: Povečevanje trdnosti (snežne odeje)

Snežna odeja, v kateri so samo plasti starega, predelanega snega – torej brez novozapadlega snega.

Staro snežno odejo sestavljajo preobražena zrna.

Snežna plast nesprijetih zrn z zmanjšano trdnostjo, kjer lahko ob obremenitvi pride do nastanka in širjenja razpok.

Značilne šibke plasti so: nepreobražen svež sneg, zasut površinski srež, osrežena zrna, globinski srež, babje pšeno. Običajno so zrna večja od 1 mm in so med seboj slabo sprijeta. Mokra šibka plast lahko nastane z navlaženjem katerega koli tipa snežnih zrn/kristalov.

Največja razdalja med dvema vzdolžnima robovoma plazu sprijetega snega.

Splošno poimenovanje za plaz, ki obsega vse snežne plasti do podlage (tal). Tovrstni plazovi so pogosti spomladi in poleg vseh plasti snežne odeje s seboj odnesejo tudi zemljino. Zato je njihova plazovina običajno pomešana z zemljo in ostalimi primesmi (kamenje, travna ruša).

Pogosto gre za zdrsne plazove, včasih tudi za talne plazove sprijetega snega, ki se sprožijo zaradi porušitve plasti globinskega sreža pri tleh.

Trdoto posamezni snežnih plasti lahko ocenimo z ročnim preizkusom.

V splošnem velja: mehkejša, ko je snežna plast, nižjo ima trdnost in večja, ko je razlika v trdoti med dvema sosednjima plastema, bolj verjetno bo na stiku prišlo do porušitve – na stiku se namreč nabere vsa napetost ob obremenitvi, razlike v trdoti pa so ugodne za napredovanje napoke.

Običajno kot kritično dojemamo razliko v trdoti za dve ali tri stopnje.

Verjetnost dogodka z nezaželenimi posledicami (poškodbe, smrt, škoda). Tveganje je produkt (zmnožek) verjetnosti nastanka pojava (npr. plazu), trajanja izpostavljenosti nevarnosti in možne škode.

Dodatna opomba: Lavinski bilten ne napoveduje celotnega plazovnega tveganja temveč le plazovno nevarnost – verjetnost nastanka plazu.

Med vetrnim prenašanje snežnih kristalov se ti lomijo in postajajo vedno bolj okrogli. To se lahko dogaja s padavinskimi delci v času padavin ali s snegom, ki je že zapadel na tla.

Glej tudi: Zrnjenje

Plaz sprijetega snega, ki ne seže do tal, ampak drsi po snežni/ledeni podlagi.

Značilen zvok “vuuuf” se pojavi, ko dodatna obremenitev snežne odeje preseže nosilnost močne plasti in se zato poruši šibka plast pod njo. Ob tem se iz šibke plasti izstisne zrak, kar povzroča značilen zvok.

Zvok je očiten znak slabe stabilnosti snežne odeje ter nevarnosti plazov. Lahko ga spremlja tudi pojav razpok na površini.

Plazovni problemi in vzorci nevarnosti običajno označujejo značilne, ponavljajoče se in navadno očitne nevarne situacije, ki povzročajo zmanjšano stabilnost snežne odeje.

Vendar pa je treba opozoriti, da plazovni problemi izpostavljajo pojav v snežni odeji, ki je razlog za zmanjšano stabilnost, medtem ko vzorci nevarnosti nudijo globlje razumevanje procesov v snežni odeji in vzrokov za nastanek težave (npr. težava zaradi preobremenitve šibke plasti z novim snegom). Zato vzorci nevarnosti pomagajo opisati različne scenarije ali procese, ki nakazujejo razvoj določenega plazovnega problema.

S prepoznavanjem plazovnih problemov in vzorcev nevarnosti so lahko rekreativci vnaprej opozorjeni na razvijajoče se nevarne razmere in temu ustrezno prilagodijo svoje načrte.

Osrežena zrna, ki se zmanjšanju gradienta temperaturepreobražajo z zrnjenjem – dobivajo zaobljene ploskve in robove. Gre za prehodno obliko, pri kateri se specifična površina zrn zmanjšuje, zato se zrna bolje sprimejo med sabo. Šibka plast postaja manj šibka.

Ko drsenje postane hitrejše in snežna odeja zdrsne, pride do zdrsnega plazu. Tovrstni plazovi se lahko pojavijo tako podnevi kot tudi ponoči, trenutka njihove sprožitve ni mogoče napovedati. Njihov nastanek ni povezan s porušitvijo šibke plasti (za razliko od talnih plazov sprijetega snega).

Okrogla zrna, nastala s srenjenjem. Pogosto se pojavljajo v velikih gručah. Sneg je lahko vlažen (temperatura je 0 °C). Ko plast iz zrn srenca zamrzne, nastane sren oz. osrenica.

Značilna velikost zrn: 0.5 to 5 mm

Glej tudi: www.snowcrystals.it

Tudi: vejavica.

Prenašanje snega zaradi vetra s hitrostjo nad približno:
– 4 m/s pri nesprijetem snegu
– 10 m/s pri sprijetem, gostem snegu.

Dodatna opomba: Količina napihanega snega narašča s tretjo potenco hitrosti vetra, npr.: pri podvojeni hitrosti vetra se količina prenesenega snega poveča za 8x. Največ snega veter prenaša pri hitrosti od 50 do 80 km/h. Pri še večji hitrosti se prenašanje snega zmanjša.